Statut

Skupščina Slovenskega združenja za tveganja in zavarovanja, SI.RISK je na svoji 8. seji dne 19. 08. 2015 sprejela nov statut Slovenskega združenja za tveganja in zavarovanja, SI.RISK

kot sledi:
S T A T U T
SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA TVEGANJA IN ZAVAROVANJA, SI.RISK

1. Splošne določbe
1. člen

Ime društva je: »Slovensko združenje za tveganja in zavarovanja, SI.RISK« (v nadaljnjem besedilu: Društvo).

Skrajšano ime Društva je Združenje SI.RISK.

Angleška verzija imena: »Slovenian Association of Risk and Insurance Management, SI.RISK«.

Društvo je pravna oseba.

2. člen

Sedež Društva je v Ljubljani, naslov sedeža je Dunajska c. 48.

3. člen

Društvo je samostojno, prostovoljno, nepridobitno, apolitično interesno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki se strokovno ukvarjajo s poslovnimi tveganjih in zavarovanji le-teh v gospodarskih družbah, izobraževalnih institucijah in podobno v Republiki Sloveniji.

4. člen

Društvo ima svoj račun pri pristojni finančni ustanovi. Podpisnika finančno-materialnih dokumentov sta predsednik Društva in oseba, ki po pooblastilu predsednika Društva vodi poslovanje Društva. Podpisovanje je
individualno.

5. člen

Društvo deluje javno. O svojem delovanju obvešča ožjo in širšo javnost. Za javnost delovanja Društva sta odgovorna predsednik Društva in član Upravnega odbora, ki je zadolžen za obveščanje. Ožjo javnost Društva predstavljajo njegovi člani. Društvo obvešča svoje člane s posredovanjem vabil, poročil in zapisnikov sestankov organov Društva.
Širšo javnost Društvo obvešča:
• s prirejanjem javnih predavanj in posvetovanj,
• preko sredstev javnega obveščanja.

2. Cilji in osnovna dejavnost Društva
6. člen

Delovanje Društva je namenjeno splošnim koristim, je dobronamerno in nepridobitniško. Društvo si bo prizadevalo pridobiti status društva, ki deluje v javnem interesu

Osnovne naloge Društva so:
• izmenjava izkušenj, mnenj, idej med člani,
• organizirano širjenje pomena upravljanja s tveganji,
• okrepitev zavedanja o upravljanju tveganjih in zavarovanjih v gospodarskih družbah,
• informiranje in izobraževanje članov, strokovne, znanstvene in ostale javnosti s publikacijami, predavanji, srečanji, svetovanji, z izmenjavo izkušenj in podobnimi aktivnostmi,
• povečanje ugleda strokovnjakom s področja upravljanja tveganj in zavarovanj v gospodarskih družbah,
• zastopanje strokovnih interesov in interesov članov v procesu priprave zakonodaje, med pogajanji in sestanki z:
- državnimi organi, Slovenskim zavarovalnim združenjem, Združenjem zavarovalnih posrednikov, zavarovalnicami, zavarovalnimi posredniki, mediji in drugimi subjekti v Republiki Sloveniji,
- mednarodnim združenjem Federation of European Risk Management Associations (FERMA) in drugih mednarodnih združenjih s področja delovanja društva,
• sodelovanje z drugimi profesionalnimi združenji in organizacijami,
• spremljanje novih dognanj na področju upravljanja tveganj in zavarovanj,
• zagotavljanje pogojev, ki bodo omogočali članom povečanje učinkovitosti in večjo kvaliteto dela.

Osnovni cilji Društva je zagotavljati povečano verjetnost doseganja zastavljenih ciljev v podjetjih, še posebej na področju varstva okolja, varstva pri delu, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v smislu vse splošne koristi za zaposlene, za širšo in ožjo družbeno skupnost, kjer gospodarske družbe delujejo.

7. člen
Pridobitne dejavnosti društva so:
85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
72.190 Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih področjih naravoslovja in tehnologije
72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
58.110 Izdajanje knjig
58.140 Izdajanje revij in druge periodike
18.120 Drugo tiskanje
18.130 Priprava za tisk in objavo
18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti
18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
3. Člani Društva
8. člen
3.1. Članstvo v Društvu
Redni člani Društva so lahko:
(a) pravne osebe, ki imajo sedež ali hčerinsko družbo v Republiki Sloveniji, razen zavarovalnic, zavarovalnih zastopnikov ali posrednikov in drugih družb, katerih pridobitna dejavnost se nanaša na zavarovanje oziroma svetovanje na področju tveganj in/ali zavarovanj.

Članstvo pravne osebe pomeni, da posamezno podjetje zastopajo največ trije zaposleni praviloma s področja upravljanja ali obvladovanja tveganj in/ali zavarovanj.

(b) fizične osebe (individualno članstvo), ki so polnoletne,
razen fizičnih oseb, ki so člani organa vodenja ali zaposleni pri zavarovalnicah, zavarovalnih zastopnikih ali posrednikih ali drugih družbah, katerih pridobitna dejavnost se nanaša na zavarovanje oziroma svetovanje na področju poslovnih tveganj in/ali zavarovanj.

9. člen
3.2. Včlanitev
Včlanitev v Društvo je možno ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
• sprejema statut Društva ter ostale akte Društva in se ravna po njih
• podpiše pristopno izjavo,
• vplača članarino v višini, ki jo določi Skupščina,
• izpolnjuje pogoje za članstvo.

10. člen
3.3. Prenehanje članstva
Članstvo preneha:
• z izstopom,
• z zaposlitvijo pri zavarovalnicah, zavarovalnih zastopnikih ali posrednikih ali drugih družbah, katerih pridobitna dejavnost se nanaša na zavarovanje oziroma svetovanje na področju poslovnih tveganj in/ali zavarovanj,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s prenehanjem pravne osebe,
• s prenehanjem delovanja Društva,
• s smrtjo.

Član izstopi iz Društva tako, da poda pisno izjavo o izstopu.
Član pisno obvesti Društvo o zaposlitvi pri zavarovalnicah, zavarovalnih zastopnikih ali posrednikih ali drugih družbah, katerih pridobitna dejavnost se nanaša na zavarovanje oziroma svetovanje na področju poslovnih tveganj in/ali zavarovanj. V kolikor član tega ne stori, ga Upravni odbor pozove, da v 30 dneh pisno potrdi spremembo zaposlitve. Šteje se, da v kolikor Društvo po 30 dneh ne prejme pisnega potrdila s strani člana, da potrjuje spremembo zaposlitve. V takem primeru se lahko član črta iz članstva v Društvu s sklepom Upravnega odbora.
Član se izključi iz Društva, če grobo krši pravice in dolžnosti, navedene v 12 in/ali 13. členu statuta, če zavestno ravna proti interesom in ciljem Društva in če ga Častno razsodišče, ki odloča o izključitvi, spozna za odgovornega. Član se na izključitev lahko pritoži Skupščini, njena odločitev pa je dokončna.
Član se črta iz članstva v Društvu, če za preteklo leto ne plača članarine. Društvo lahko pisno ali preko telefona pozove člana k plačilu članarine.

11. člen

3.4. Častni člani
Častni član Društva lahko postane fizična oseba, ki se je posebno uveljavila z delom pri razvoju metodologije ali upravljanja tveganj in/ali zavarovanj in je s tem pripomogla k doseganju ciljev Društva, tudi če oseba ne izpolnjuje pogojev za redno članstvo ter sprejema to priznanje. Častne člane sprejema v članstvo Skupščina.
Skupščina sprejema častne člane s tajnim glasovanjem.
Častni člani ne plačujejo članarine, ne volijo organov Društva in v njih ne morejo biti izvoljeni, lahko pa aktivno sodelujejo pri dejavnostih Društva tako kot redni člani Društva. Častni član lahko postane tudi redni član Društva. V takšnem primeru so njegove pravice in obveznosti enake pravicam in obveznostim ostalih rednih članov.
4. Pravice in dolžnosti članov
12. člen
4.1. Pravice članov
Člani imajo pravico:
- da volijo in so izvoljeni v organe Društva,
- da sodelujejo pri izvajanju programa Društva in pri delu organov Društva,
- da dajejo predloge za delo in razvoj Društva,
- da imajo vpogled v delo organov Društva in dajejo o njem mnenja,
- da so seznanjeni s programom Društva ter njegovim denarno-materialnim poslovanjem.

13. člen
4.2. Dolžnosti članov
Dolžnosti članov Društva so:
- da varuje ugled Društva in ne škodijo interesom Društva,
- da sodelujejo pri delu organov Društva,
- da izvršujejo sprejete naloge in funkcije,
- da se ravnajo po statutu in ostalih aktih Društva ter sklepih organov Društva,
- da s svojim ravnanjem, zgledom in delom pomagajo uresničevati program Društva,
- da redno plačujejo članarino, določeno s sklepom Skupščine,
- da pisno obvestijo Društvo o zaposlitvi pri zavarovalnicah, zavarovalnih zastopnikih ali posrednikih ali drugih družbah, katerih pridobitna dejavnost se nanaša na zavarovanje oziroma svetovanje na področju poslovnih tveganj in zavarovanj.

5. Upravljanje Društva
14. člen
Organi Društva so:
- Skupščina
- Upravni odbor
- Nadzorni odbor
- Častno razsodišče

Mandatna doba članov Upravnega odbora, Nadzornega odbora in Častnega razsodišča je štiri leta in je ponovljiva.

Upravni, Nadzorni odbor in Častno razsodišče izvoli Skupščina na zasedanju z večino navzočih članov. Za svoje delo so organi odgovorni Skupščini Društva.

Individualni člani posameznih organov za svoje delo lahko dobijo nadomestilo. O višini nadomestila odloča
Skupščina Društva.

5.1. Skupščina
15. člen

Najvišji organ Društva je Skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani Društva.

Skupščina lahko zaseda redno, korespondenčno ali izredno.

Redno Skupščino se skliče najmanj enkrat letno. Sklicuje jo predsednik Društva samoiniciativno, na zahtevo Upravnega odbora, Nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj ene četrtine članov Društva. Predsednik je dolžan sklicati redno Skupščino v roku trideset (30) ali manj dni od prejema zahteve za sklic. Če Upravni odbor izredne Skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Volilna Skupščina se skliče vsake štiri leta. Skupščina je sklepčna, če na seji prisostvuje vsaj tretjina članov Društva, odločitve pa sprejema z večino glasov na seji prisotnih članov, razen v primeru prenehanja društva, kjer se zahteva dvotretjinska večina prisotnih članov. Če Skupščina ni sklepčna, se zasedanje odloži za deset (10) min. Po preteku tega časa je Skupščina sklepčna, če so prisotni najmanj štirje (4) člani.

Izredno Skupščino se skliče po sklepu Upravnega odbora, na zahtevo Nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno Skupščino v roku trideset (30) ali manj dni od prejema zahteve za sklic. Če Upravni odbor izredne Skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredna Skupščina sklepa le o zadevi, za katero je sklicana.

Sejo Skupščine začne predsednik Društva in jo vodi, dokler Skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Na Skupščini se piše zapisnik, ki ga lastnoročno podpišejo predsednik delovnega predsedstva in dva overitelja in zapisnikar.

Za sklic in izvedbo korespondenčne seje se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za redne ali izredne seje.

16. člen

Glasovanje na Skupščini je javno, razen če Skupščina ne določi drugače.

Pravna oseba je kolektivni član in ima tri (3) glasovalne pravice, fizična oseba pa eno (1) glasovalno pravico.

17. člen
Pristojnosti Skupščine so:
• sklepa o dnevnem redu;
• voli delovno predsedstvo in druge organe Skupščine
• razpravlja o delu in poročilih predsednika, Upravnega odbora in Nadzornega odbora ter o tem sklepa,
• sprejema delovni program Društva,
• potrjuje poslovanje za preteklo obdobje in sprejema finančni načrt za prihodnje leto,
• sprejema, spreminja in dopolnjuje statut ter druge splošne akte Društva,
• določa višino članarine;
• voli in razrešuje predsednika Društva, ki je hkrati predsednik Upravnega odbora Društva, ostale člane Upravnega odbora, člane Nadzornega odbora ter člane Častnega razsodišča;
• odloča o pritožbah članov Društva zoper sklepe Upravnega odbora ter Nadzornega odbora;
• odloča o drugih pomembnih zadevah, ki jih določa statut ali drug splošni akt Društva in na predlog Upravnega odbora,
• odloča o prenehanju, preimenovanju, preusmeritvi, pripojitvi ali združitvi Društva,
• odloča o pritožbi zoper odločitev častnega razsodišča.

5.2. Predsednik Društva
18. člen

Predsednik zastopa in predstavlja Društvo, sklicuje redno Skupščino, sklicuje in vodi seje Upravnega odbora, vodi politiko Društva in skrbi za izvajanje sklepov Skupščine in Upravnega odbora Društva ter nadzira njihovo izvajanje.
Predsednik Društva je hkrati predsednik Upravnega odbora.
Mandat predsednika Društva je štiri leta in je lahko zaporedoma ponovno izvoljen. Enako velja za ostale funkcije.
Društvo zastopa in predstavlja predsednik Društva, v njegovi odsotnosti namestnik predsednika Društva.
Pisna obvestila Društva podpisuje predsednik Društva.

5.3. Upravni odbor
19. člen

Upravni odbor je izvršni organ Društva in opravlja organizacijska, strokovna in administrativna dela ter vodi delo Društva po delovnem in finančnem načrtu, ki ga sprejme Skupščina.

20. člen

Upravni odbor šteje najmanj tri (3) člane in največ sedem (7) članov, od katerih je en član predsednik Društva, ki je hkrati tudi predsednik Upravnega odbora. Število članov Upravnega odbora je liho. Člani Upravnega odbora na svoji prvi seji izvolijo namestnika predsednika. O zadolžitvah posameznih članov Upravnega odbora odloča Upravni odbor na svoji prvi seji.
Mandat članov Upravnega odbora je štiri leta in so lahko zaporedoma ponovno izvoljeni.
Za svoje delo je Upravni odbor odgovoren Skupščini.
Funkcije praviloma nastopijo po končanem zasedanju Skupščine in jo opravljajo do konca mandatne dobe ali do izvolitve novega Upravnega odbora. V primeru predčasne razrešitve članov Upravnega odbora se na zasedanju Skupščine, na kateri je bil Upravni odbor predčasno razrešen, izvoli tudi nov Upravni odbor, ki nastopi s svojo funkcijo takoj po izvolitvi.

21. člen

Upravni odbor vodi tekoče posle Društva, v kolikor niso v pristojnosti Skupščine.

Upravni obor ima pravico in dolžnost upravljati s premoženjem Društva na podlagi sprejetih delovnih in finančnih letnih planov in drugih sklepov Skupščine.

Predsednik in člani Upravnega odbora so dolžni poslovati v skladu s pozitivno finančno zakonodajo ter po načelu dobrega gospodarja, zato so za svoje delo odgovorni članom Društva in organom oblasti.

Upravni odbor ima tudi pravico in dolžnost zastopati interese Društva pred drugimi skupnostmi ali oblastnimi organi.

Upravni odbor lahko imenuje posebne komisije in nanje prenaša svoja pooblastila v posameznih zadevah.

Upravni odbor ima še naslednje naloge:
• sklicuje izredno Skupščino,
• poroča Skupščini o svojem delu,
• izvaja sklepe Skupščine,
• sprejema skupna strokovna stališča Društva,
• pripravlja program dela Društva, predlog zaključnega računa in finančnega načrta,
• pripravlja predloge aktov Društva,
• organizira druženje članov,
• imenuje stalne in občasne komisije/delovna telesa,
• skrbi za finančno-materialno poslovanje Društva,
• predlaga višino članarine in vodi evidenco članov,
• obvešča javnost o delovanju Društva in o svojem delovanju,
• odloča o sodelovanju z drugimi organizacijami in o mednarodnem sodelovanju,
• predlaga častne člane;
• sprejema nove člane;
• odloča o drugih zadevah, ki niso v pristojnosti Skupščine ali drugih organov Društva,
• lahko predlaga Častnemu razsodišču obravnavo izključitve člana iz Društva,
• na prvi stopnji odloča o črtanju člana iz Društva.

Upravni odbor sprejema sklepe, če seji prisostvuje več kot polovica članov Upravnega odbora in če zanje glasuje večina navzočih. Seje Upravnega odbora so lahko tudi korespondenčne.
5.4. Nadzorni odbor
22. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije (3) člani, ki jih imenuje Skupščina. Mandat članov Nadzornega odbora je štiri leta in so lahko ponovno imenovani.
Izmed sebe voli predsednika. Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi člani in sprejema veljavne sklepe, če zanje glasujeta vsaj dva člana. Člani Nadzornega odbora ne morejo biti člani Upravnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej Upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

23. člen

Naloga Nadzornega odbora je, da spremlja delo Upravnega odbora in opravlja nadzor nad finančnim poslovanjem Društva ter spoštovanjem statuta in drugih aktov Društva. Nadzorni odbor je odgovoren Skupščini in ji mora poročati o svojem delu.

5.5. Častno razsodišče
24. člen

Častno razsodišče voli Skupščina in je pristojno za razsojo sporov med člani, odločanje o kršenju statuta in neizvrševanju sklepov Skupščine. Sestavljajo ga trije (3) člani in trije (3) namestniki. Mandat članov časnega razsodišča traja štiri leta.
Častno razsodišče je sklepčno, če so navzoči vsi trije člani oziroma njihovi namestniki. Častno razsodišče sprejema veljavne sklepe, če zanje glasujeta vsaj dva člana.
Člani izmed sebe izvolijo predsednika. Sestajajo se po potrebi na podlagi pisne zahteve članov Društva ali organov Društva.
Častno razsodišče vodi postopek in izreka disciplinske ukrepe. Častno razsodišče obravnava naslednje disciplinske kršitve: kršitve določb statuta, nevestno in lahkomiselno sprejemanje in izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu, neizvrševanje sklepov organov Društva in dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu Društva.

25. člen

Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku, izreče Častno razsodišče, so:
• opomin,
• javni opomin,
• izključitev.

Vsi člani Društva so dolžni upoštevati sprejete sklepe. Član se lahko na odločitev Častnega razsodišča pritoži v roku štirinajst (14) dni. Pritožbo zoper sklepe Častnega razsodišča rešuje Skupščina.

6. Finančno – materialno poslovanje Društva
26. člen
Prihodki Društva so:
• članarina,
• kotizacije za izobraževanja,
• opravljanje pridobitne dejavnosti,
• donacije in subvencije,
• drugi prihodki.

Prihodki nad odhodki se lahko uporabijo le za izvajanje dejavnosti, za katere je bilo Društvo ustanovljeno. Društvo povrne članu potne stroške za pot v imenu Društva, v kolikor pot predhodno odobri Upravni odbor.

27. člen

Društvo posluje v skladu z zakonom in računovodskimi standardi, ki veljajo za Društva. Društvo posluje brez žiga.
Finančno-materialno poslovanje Društva vodi usposobljena oseba ali podjetje za računovodske storitve, o čemer sprejme sklep Upravni odbor.

Društvo bo vodilo računovodstvo po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

7. Prenehanje Društva
28. člen
Društvo lahko preneha:
- po volji svojih članov
- s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k drugemu društvu
- po zakonu samem

29. člen

Po volji članov preneha delovanje Društva na osnovi sklepa o prenehanju, ki ga sprejme Skupščina Društva z dvotretjinsko večino prisotnih članov Društva.

O sklepu Skupščine Društva mora njegov zastopnik v tridesetih (30) dneh pisno obvestiti upravni organ, kjer je Društvo registrirano.

30. člen

Sredstva in premoženje, ki ostane po prenehanju Društva in po poravnavi vseh obveznosti, se prenesejo na pravnega naslednika Društva ali na drugo, po dejavnosti sorodno društvo. Če takega društva ni, se premoženje prenese na lokalno skupnost. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

8. Prehodne in končne določbe
31. člen

Ta statut je bil sprejet na 8. seji Skupščine Slovenskega združenja za tveganja in zavarovanja, SI.RISK, dne 19. 08. 2015 v Ljubljani.

32. člen

Ta statut začne veljati in se uporablja, ko ga potrdi pristojna upravna enota v skladu z Zakonom o društvih.

Maja Šušteršič
predsednica Društva